Grozd obrambne industrije

Novice


Arhiv: Informacija za javnost z okrogle mize »Sodelovanje obrambnega sistema s slovenskim gospodarstvom in znanstveno raziskovalnimi inštitucijami«, SOBRA 2016 Gornja Radgona

Okroglo mizo je organiziralo Ministrstvo za obrambo RS (MORS) v sodelovanju z Grozdom obrambne industrije Slovenije (GOIS).V pozdravnem nagovoru je najprej državni sekretar na Ministrstvu za obrambo RS mag. Miloš Bizjak izpostavil pomen sodelovanja obrambnega sistema s slovenskim gospodarstvom in znanstveno raziskovalnimi institucijami, tako z vidika zadovoljevanja potreb obrambnega sistema kot zaradi interesov gospodarstva za dobave in razvoj specializiranih proizvodov in storitev na področju obrambe, varnosti in zaščite. Ob tem vključenost Slovenije v NATO in Evropsko obrambno agencijo (EDA) pa omogoča slovenskim podjetjem lažji dostop na mednarodne trge obrambe varnosti in zaščite in sodelovanje v razvojnih projektih, pred kratkim pa je bil podpisan tudi sporazum z vlado ZDA o recipročnosti pri izvajanju obrambnih naročil. Sledil je še pozdravni nagovor veleposlanika vodje sektorja za bilateralno sodelovanje na ministrstvu za zunanje zadeve Franca Buta, ki je izpostavil zavedanje pomena obrabne industrije in predstavil možnosti in prizadevanja njihovega ministrstva za sodelovanje in pomoč podjetjem s področja obrambe varnosti in zaščite na mednarodnih trgih. Izpostavil je tudi njihovo mednarodno vlogo v diplomatski mreži, kjer si bodo prizadevali za večjo učinkovitost in ažurnost.   

Moderator okrogle mize, direktor Grozda obrambne industrije, ki združuje 22 podjetij, mag. Jože Renar je za uvod predstavil GOIS in izpostavil nekatere značilnosti slovenske obrambne industrije.

V času naše samostojnosti smo v Sloveniji s procesom popolne privatizacije obrambne industrije vzpostavili strogo ločeni vlogi funkcije obrambe in gospodarstva, kar ni značilno za države z večjimi ambicijami na področju obrambne industrije. Tudi izjemno skromen obseg naročil vojaške opreme in orožja, ki smo mu priča v Sloveniji ne spodbuja razvoja slovenske obrambne industrije. Če temu dodamo še omejeno podporo s strani državnih institucij za privabljanje investicij v obrambno industrijo, omejeno bančno podporo države za nastope v tujini in odsotnost drugih spodbud, je jasno, da se podjetja, ki delujejo na tem področju lahko zanašajo predvsem na lastne sposobnosti in mednarodno delovanje. Posledica tega je, da se je od osamosvojitve naprej veliko podjetij, ki so prej delala predvsem za vojaške potrebe, preusmerilo na druge trge. Zato je danes obseg poslovanja te industrije relativno majhen glede na naše celotne industrijske zmogljivosti in doseženi tehnološki nivo. To pomeni, da ne izkoriščamo vseh možnosti, ki nam jih omogoča članstvo v Natu in v EU. Naši sosedje Avstrija, Italija, Hrvaška in tudi Srbija so znatno večji izvozniki orožja in vojaške opreme, na prebivalca, kot je Slovenija. Vsa slovenska podjetja s področja obrambne industrije izrazito izvozno usmerjena, saj člani grozda, ki imajo 2360 zaposlenih, in ustvarijo 286 mio€ letnega prometa, letno izvozijo 220 mio € oz. 77% svoje proizvodnje. Pri tem pa orožje predstavlja le ca 10 mio€ .

Govorci na okrogli mizi so izpostavili:

mag Željko Kralj, generalni direktor, Direktorat za logistiko;
je najprej predstavil posledice omejitev, ki jih je večletno zaporedno zmanjševanje proračuna ministrstva povzročilo  njegovim investicijam. Pri tem je poudaril pomen sodelovanja s slovensko industrijo in izpostavil področja izvoza in prenosa obrambnih proizvodov. Nato obrambno standardizacijo in kodifikacijo, vladno zagotavljanje kakovosti in primere dobre prakse javnih naročil pri sodelovanju z industrijo. Tako si Direktorat tudi v izjemno neugodnih finančnih razmerah proaktivno prizadeva ohranjati sodelovanje z industrijo na kar se da visokem nivoju. Dodal je pobudo po še večjem vključevanju podjetij in raziskovalnih ustanov ter obrambnega sistema pri tehnološko zahtevnih projektih z najvišjo stopnjo razvoja (TRL9).

dr. Larisa Pograjc, vodja Oddelka za vojaško tehnologijo, raziskave in razvoj na  Direktoratu za logistiko je izpostavila področja razvojnega sodelovanja MORS z gospodarstvom in znanstvenimi inštitucijami in predstavila delovanje in usmeritve Nata, Ede in MORS-a na tem področju. Poudarila je, da je današnje investiranje v raziskovalne programe, usmerjene v prihodnost, ključno za razvoj obrambnih zmogljivosti, ki bodo potrebne jutri.

Gorazd Vidrih iz vodstva Direktorata za logistiko je predstavil Mednarodne aktivnosti MORS na obrambno tehničnem področju, področja mednarodnega sodelovanja, EU, NATO, dvostransko sodelovanje s posameznimi državami in projektno sodelovanje za opremljanje in kooperativne nabave.

 Brigita Kastelic, predstavnica podjetja Comtrade je predstavile njihove izkušnje pri sodelovanju v kompleksnem projektu Natovega zavezništva AGS (Alliance Ground Surveillance) za nadzor kopnega iz zraka in iz tal. Uroš Kravos, direktor podjetja C-Astral je predstavil izkušnje pri njihovem razvojnem projektu brezpilotnega letala v sodelovanju z Morsom, kjer so po tej poti prišli do odličnega proizvoda, ki ga danes uspešno tržijo po svetu.

Doc. dr. Samo Zupan pa je predstavil področja sodelovanja Fakultete za strojništvo z Ministrstvom za obrambo.

Petra Paminger iz Gospodarske zbornice Avstrije (WKO) je na kratko predstavila njihovo obrambno industrijo in njeno organiziranost v okviru WKO.

Na okrogli mizi je bil izpostavljen gospodarski pomen sodelovanja med Ministrstvom za obrambo, industrijo in javnimi raziskovalnimi organizacijami. V tem se je izkazala kot pomembna tudi vloga z Grozda obrambne industrije Slovenije, kot stične točke za skupne aktivnosti vseh sodelujočih. Ob skromnih naročilih ministrstva je bile v ospredje postavljena mednarodna vsebina vključujoč skupne nastope na mednarodnih sejmih obrambe, predstavitve naše industrije tujim vojaškim atašejem v Sloveniji in slovenskim v tujini, krepitev bilateralnih stikov z obrambnimi ministrstvi in nacionalnimi asociacijami obrambnih industrij drugih držav. Pri tem sodelujeta tudi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Ministrstvo za zunanje zadeve. Le dobro sodelovanje ključnih akterjev je omogočilo, da slovenska industrija na področju obrambe varnosti in zaščite navkljub daljšemu obdobju velikih finančnih omejitev na domačem trgu, danes lahko samozavestno vstopa v nove izzive, ki stojijo pred njo.

Fotogalerija

Fotogalerija