Grozd obrambne industrije

Novice


Arhiv: Okrepljena konkurenčnost turških izvoznikov

Šesti poskus vpliva vojske na spremembe v vodstvu v državi neuspešen. Turška lira polovico izgubljene vrednosti že pridobila nazaj.

Tradicija, ki se ji Turčija ne izneveri

Približno vsakih 11 let se Turčija znajde v situaciji, ko del vrha vojske, ki je sicer druga največja v NATU, želi uveljaviti spremembo na vrhu 75-milijonske države. Nazadnje je bilo zaradi obtožbe o načrtovanju odstranitve Erdogana iz mesta premierja leta 2012 aretiranih 300 vojaških poveljnikov. O vzrokih in motivih tokratnega poskusa državnega udara kroži veliko teorij, zato se bomo osredotočili predvsem na ekonomske posledice navedenih dejanj na turško, globalno in slovensko gospodarstvo.

Geopolitična pomembnost

Turčija je strateško pomembna država, saj obvladuje prehod blaga čez Črno morje, prav tako prek nje potujejo migranti iz severno-afriških in drugih bližnje-vzhodnih držav. Pogajanja o članstvu v EU so se pričela že leta 2005, vendar napredujejo počasi. V 12 letih vladavine Erdogana kot premierja (2002-2014) se je bruto domači proizvod merjen v ameriških dolarjih potrojil. Na prebivalca znaša 15 tisoč evrov, kar je polovic toliko kot v EU-28. Turčijo gospodarsko obvladuje nekaj pomembnih družin, ki imajo preko lastništva holdingov v lasti različne strateške dele gospodarstva. Ocenjujemo, da zadnji dogodki niso pomembneje ogrozili politične stabilnosti Turčije, temveč jo bodo na kratek rok celo okrepili, zaradi okrepljene moči predsednika. Avtoritarno vodenje države namreč pri tej stopnji razvoja turški ekonomiji nudi potrebno stabilnost.

Šibkost turške lire: blagoslov za turške izvoznike

Turško gospodarstvo je 15. največje po kupni moči in eno vodilnih proizvajalk kmetijskih izdelkov, tekstila, motornih vozil, ladij, gradbenega materiala, bele in zabavne tehnike. Po strukturi bruto domačega proizvoda je zelo podobno povprečnemu evropskemu gospodarstvu, saj storitve predstavljajo 65 % BDP-ja, industrija 28 % in kmetijstvo 7 %. Po deležu industrije spada Turčija med najbolj industrializirana gospodarstva, kar jo postavlja ob bok Češki, Nemčiji in Sloveniji. Nizke cene energetskih in drugih surovin so dobra novica za Turčijo, saj je njihov pomemben uvoznik. Na drugi strani šibka lira veča konkurenčnost turških izvoznikov, saj imajo velik del stroškov v lirah, prodajne prihodke pa v EUR ali USD. Primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance naj bi se v 2016 znižal pod 4 % BDP-ja. Ta primanjkljaj Turčija pokriva s tujimi investicijami in zadolževanjem v tujini, zato je percepcija stabilnosti za vlagatelje zelo pomembna. Glavna grožnja ekonomski stabilnosti na kratek rok predstavlja dovzetnost finančnega sistema na šoke. Turška lira je po 5-odstotnem padcu v petek, 15. julija, v ponedeljek, 18. julija, polovico izgubljene vrednosti ponovno pridobila, turška centralna banka pa je bankam omogočila neomejeno likvidnost.

Konkurenca za slovenske izvoznike večja

Slovenija s Turčijo ustvari 1 % svojega izvoza in 1,4 % uvoza, kar jo uvršča na 21. mesto po slovenskem izvozu in 17. mesto po uvozu iz Turčije. Med glavnimi slovenskimi izvoznimi proizvodi v Turčijo so letala, barva, papir in avtomobilski polproizvodi, namenjeni kasnejši vgradnji, med uvoznimi avtomobili. Turška podjetja so močan tekmec slovenskih na segmentih bele tehnike in zabavne elektronike z nižjo do srednjo dodano vrednostjo, ter tudi osebnih vozil, saj padajoča turška lira proti evru krepi njihovo zunanjo konkurenčnost. Na segmentu turizma naslavljajo drug tip gostov ter s tem konkurirajo predvsem Hrvaški, Egiptu, Grčiji, Cipru in Malti. Že v maju so bili turistični prilivi medletno nižji za 23 %. Del turistov se bo vsaj za pol leta preusmeril k varnejšim evropskih državam, kljub dodatni pocenitvi aranžmajev. Ciljna gospodarska rast v višini 4,5 % v letošnjem letu najbrž ne bo dosegljiva in bo verjetneje bliže 2,5 do 3 %, predvsem zaradi nižjih turističnih prilivov. Centralna banka bo pri odločitvah o obrestni meri tehtala med stabilizacijo turške lire in vplivom na posojilno dejavnost v gospodarstvu. Precej je verjetno, da bo dajala prednost stabilni turški liri, kar pomeni višanje centralne obrestne mere, ki trenutno znaša 7,5 %.

Analitika GZS

Fotogalerija